Adi Smolar
"Na Cesti Nikdar Nisi Sam"

Po vaseh in po dolinah,
sredi mest in sploh povsod
vijejo se bele ceste,
ki prepolne so otrok.
Ko hitijo v vrtec, v �olo,
ko domov se jim mudi,
pazi, pazi, vsak voznik
na te drobcene ljudi.

Saj majhne glavice prevzete
od �ivljenja so in sanj,
pozabijo na vse nasvete,
ste�ejo na drugo stran.
Je v trenutku vsega konec,
je le krik, ki onemi.
Naj nikdar, nikdar ljudje,
nikdar se ve� to ne zgodi.

Da prijazna bodo jutra,
da bo varen vsak nov dan,
vedno se zavedajmo:
Na cesti nikdar nisi sam.
Skupaj bomo vsi pazili,
vse to v na�ih je mo�eh,
pa se sli�al na poteh
bo vedno le otro�ki smeh.

Po vaseh in po dolinah,
sredi mest in sploh povsod
vijejo se bele ceste,
so prepolne nas otrok.
Ko hitimo v vrtec, v �olo,
ko domov se nam mudi,
pazi, pazi, vsak voznik
na nas, na drobcene ljudi.

Da prijazna bodo jutra,
da bo varen vsak nov dan,
vedno se zavedajmo:
Na cesti nikdar nisi sam.
Skupaj bomo vsi pazili,
vse to v na�ih je mo�eh,
pa se sli�al na poteh
bo vedno le otro�ki smeh.

Da prijazna bodo jutra,
da bo varen vsak nov dan,
vedno se zavedajmo:
Na cesti nikdar nisi sam.
Skupaj bomo vsi pazili,
vse to v na�ih je mo�eh,
pa se sli�al na poteh
bo vedno le otro�ki smeh.

Pa se sli�al na poteh
bo vedno le otro�ki smeh.